Priporočila strokovnjakov
»Z masažo sem zelo zadovoljna. Lahko rečem, da je izpolnila vsa moja pričakovanja. Upam, da jo bo spoznalo in z veseljem uporabljalo čimveč družin, saj je tudi čudovita vstopnica na pot starševstva. Verjamem, da te zgodnje odločitve (masaža, dojenje, čim naravnejši porod) vplivajo tudi na kasnejše izbire, ki jih delamo kot starši.«
Urša Savodnik, svetovalka za dojenje pri LLLI
Ko sem pred leti rodila svojega prvega sina, žal Mojce in masaže še nisem poznala, tako da sem ga masirala intuitivno. Moj drugi sin je sedaj star 14 mesecev in sem ga po strokovnih napotkih Mojce masirala praktično od prvih dni na tem svetu do približno 6. meseca, ko se je med masažo začel pritoževati in mi je tudi že z veseljem pobegnil novim izzivom naproti. Najprej mi je bilo malce težko, saj sem težko ujela pravi čas za masažo, ko dojenček ni bil ne sit in ne še utrujen. Vendar je Maks vedno bolj vidno užival v masaži, kar je moje veselje in odločenost nadaljevati le podžigalo. Kmalu sva postala uigran par. Čas masaže je bila najina skupna meditacija, čas, ko sva se pogovarjala z očmi, čas, ko sem mu z vsem srcem želela vse najlepše tega sveta in mu to s svojo ljubeznijo tudi poklanjala. Zdelo se mi je, da od silnih občutkov kar “pokam po šivih”. Najraje sem se pri masaži slekla in ga po masaži in po kopanju golega prižela k sebi. To so bili trenutki, ki so me naučili čutiti otroka in ga razumeti v globine, kamor je sicer težko prodreti. Mislim, da sva postavila temelj medsebojnega odnosa, ki se bo odražal vse življenje.
dr. Špelca Hleb Babič, mednarodna diplomirana laktacijska svetovalka – IBCLC in svetovalka za dojenje pri LLLI
S knjigo Loving Hands sem se prvič srečala že dolgo nazaj. Takrat me je obiskala prijateljica iz Zagreba. Ko je videla, kako napet in vzdražljiv je moj nekajmesečni sin, mi je poslala to knjigo. Samo iz slik se masaže ne da naučiti, a nekaj idej sem vseeno pobrala in jih tako kot nevrofizioterapijo vpletla v vsakodnevno življenje. Ko sem nekaj let kasneje potovala po Indiji in Nepalu, sem videla, da je masaža tam del vsakodnevne nege dojenčka. Mama se otroku povsem posveti in oba ob tem uživata. Je pa to druga kultura, ki na cel svet in na človeka gleda drugače kot mi in samo s posnemanjem gibov rok na otrokovem telesu gotovo ne bomo v naše življenje prenesli vsega, kar se med mamo in otrokom tam dogaja.
Ob vsakodnevnem delu zdravnice v razvojni ambulanti se srečujem pretežno z otroki, ki imajo težave tako v gibanju kot v zaznavanju lastnega telesa in zaznavanju telesa v prostoru težnosti. Zlasti tem otrokom močno pomaga občutenje svojega telesa, ki ga doživljajo med masažo v varnem maminem naročju v položajih, ki so se izkazali za prijetne in pomirjajoče. Zato mi je žal, da tega znanja ne moremo zagotoviti vsem staršem.
Je pa masaža otroka nekaj, kar prav nič ne škodi tudi drugim otrokom. Tako kot dojenje je to čas tesnega stika z enim od staršev. In če so pri dojenju očetje “neuporabni”, je masaža nekaj, kjer se lahko s svojim otrokom zbližajo enakovredno kot mame.
Nevenka Zavrl, pediatrinja
Danes 17 mesečno Klaro in Urbana sem pričela masirati, ko sta bila stara 5 mesecev. Poleg fizioterapije, ki sta jo bila deležna zaradi prezgodnjega poroda, je masaža gotovo pripomogla k zdravemu psihomotoričnemu razvoju. Poleg dojenja je to eden najboljših načinov krepitve vezi med materjo in otrokom, lahko pa tudi enkratna priložnost za očeta.
Masaža je še vedno pomemben del našega vsakdana, ki za njiju pomeni umiritev, sprostitev in krepitev imunskega sistema, zame pa občutek, da delam nekaj dobrega za vse tri.
Petra Mihalek-Novak, dr.med.
>
>> naprej na priporočila staršev >>
Komentarji