Zgodovina masaže
Najstarejša in najbolj naravna oblika zdravljenja v zgodovini človeštva z namenom ohraniti novorojenčka pri življenju, je bila masaža. V mnogih kulturah tisočletja nazaj je predstavljala masaža prvi stik z novorojenčkom. Ljudstva Nigerije, Severne Amerike, Indije, Malezije, Tajske, Jave, Filipinov, Kitajske, Indonezije, Nepala so uporabljala ljubeč in čvrst dotik z namenom, da preprečijo bolezen novorojenčka. Dnevno masiran novorojenček in kasneje dojenček je imel več možnosti preživetja. Ob izgubi varnega zavetja maternice, je bila masaža poleg dojenja najboljši način ohranjanja povezanosti med mamico in otrokom.
Tudi ženska je bila deležna masaže, pred in med porodom z namenom, da se doseže kar največjo mero sproščenosti in moči v njenem telesu za iztiskanje otroka med rojevanjem. Po porodu je bila masirana tudi dvakrat dnevno do dvanajstega oz. šestdesetega dne, odvisno od tradicije ljudstva, v katerem je živela. Učinki vsakodnevne masaže so se kazali v večji možnosti vzpostavitve dobrega dojenja, preprečevanja vnetja prsi, umirjenosti porodnice, vračanja maternice v položaj pred nosečnostjo in vzpostavljanja dobrega hormonskega ravnotežja.
Do dveh mesecev je bila mati ločena od članov družine z namenom, da je njen vonj postal čim bolj sprejet pri novorojenčku.V mirnem okolju brez zunanjih dražljajev, ki je spominjal na stanje v maternici, je novorojenček lažje zaznaval toploto in bližino svoje matere. V tem obdobju je žena dobila veliko pozornosti in nege, saj so jo razvajali kot gosta in se je lahko neobremenjeno ukvarjala z novorojenčkom in ga spoznavala.
Z razvojem medicinske znanosti, uporabe zdravil in tehnologije in s tem večjih možnosti preživetja novorojenčka, je postala masaža na zahodu pozabljena oblika komunikacije med mamico in novorojenčkom. Staršem je bila odvzeta prvinska izkušnja, brez katere so začeli izgubljati prvo in naravno povezanost z otrokom in ki se je kasneje pokazala v pomanjkanju zavedanja in obvladovanju lastnega telesa, občutka varnosti, sprejetosti in samozavesti otroka.
» V mnogih kulturah zapusti novorojenček maternico nežno in se rodi v topel, zatemnjen prostor; ne z udarcem po zadnjici, ampak ohrabren z ritmično masažo ali nežnim trepljanjem po hrbtu .«
Judith Goldsmith, CHILDBIRTH WISDOM
Komentarji